BANG!(kok)

No, pa da začnemo na začetku, kjer se je zadnji konec končal.

Doho sva imela priložnost prehodit in prefotkat in to sva tudi naredila. Poleg tega, da me je zelo mikal nakup nagradne igre, katere glavna nagrada je milijon dolarjev oz. tole …

Glavna nagrada loterije - Bentley!

Glavna nagrada loterije – cena srečke? $250

… sva odkrila tudi, da je spanje na letaliških sedežih bistveno neudobneje od spanja na letalih.

In to je vse, kar velja omeniti glede tega letališča, poleg dejstva, da stane pol litra vode ~1,5 €, da o cenah hrane niti ne govorimo.

Velik plus spet pišem katarskim zračnim potem, ki so se zopet odrezali s še večjim naborom medletne zabave, sicer ne tako epic kosilom, kot prejšnjikrat, pa vseeno, in z udobnimi sedeži, ki so omogočili spalno fast-forwardanje preko ~4 ur leta, kar je bilo zelo dobrodošlo.

Imigracijski postopek na Tajsko je potekal bolj ali manj brez zapletov, saj razen tega, da nisva imela niti naslova niti telefonske številke najine CouchSurferske gostiteljice, ki jo bom predstavil nekaj vrstic nižje, niso pretirano preverjali ničesar (kaže, da je dvometrski mulat sumljiv le Evropejcem :P), pa tudi teženja so se vzdržali. Prevzem prtljage in vlakec do mesta kasneje in že sva bila v družbi najine gostiteljice Ou in njenega 8-letnega sinčka, Šina.

Besede skoraj ne morejo opisati njene prijaznosti in njegove prisrčnosti. Pa niti ne maram otrok, ampak tamali je uberpriden in hipernaspidiran, angleško razume praktično vse, kar mu poveš in vsake tok ima prav zanimive komentarje, skratka super. Včeraj in danes sva z Majo prespala pri njiju v 25. nadstropju uberfensi bloka, z vratarjem pred parkiriščem, vratarjem pri vhodu, vrati, ki jih odklepajo prstni odtisi … Ridiculously fensi.

No, pa da opišem včerajšnji večer in današnji celdan podrobneje. Pristanek, prtljaga, vlak, skytrain (nadzemni “tramvaj”), bachata party. V manj kot treh urah od pristanka smo že bachatirali in salsirali v Bangkoku. Perfektno! Če bi še strop lokala bil višji od ~195 cm, bi bilo še bolje, ampak OK, se da preživeti. Nato je sledil le še tuš, potem pa sva padla v postelje kot ubita. Vstajanje okoli 8:15, hajdemo najprej na kampus univerze, kjer Ou poučuje na njihovi verziji pedagoške fakultete. Omeniti velja, da je samo ta kampus večji od centra Ljubljane, oz. vsaj tak občutek sva dobila. Temu je sledila originalna dvourna tajska masaža za celih 7 €, tričetrturna javnoprometna vožnja po reki, ki deli Bangkok, za celih 40 centov, nato je sledilo testiranje okusnega koruznega priboljška, katerega recept naj do vrnitve ostane skrivnost (poslovna tajna! xD). Kakorkoli že, čas je bil za odlično original tajsko hrano in sladice, Maja se je zaljubila v kokosovo-sladkorni “jelly”, meni pa je bolj ustrezal sladkopekoči pujs.

Zaključili smo s sprehodom po zloglasni cesti Khao San, ki se je izkazala za dokaj mirno, predvsem zaradi zgodnje ure (~5 popoldne) in dežja, ki je začel težiti okoli 5:30. No, od tam smo se odpravili nazaj proti domu, saj se jutri dan začne še pred 5. uro zjutraj – avtobus do Trata kliče, od tam pa naju cesta vodi do Hat Leka, preko meje v Koh Kong in naprej v Sihanoukville, kjer naju čaka soba, v kateri bova pričakala pojutrišnji dan in prevoz na otok.

To bodi zaenkrat vse. Naslednji update pa, upam, že iz Sihanoukvillške plaže.

One thought on “BANG!(kok)

  1. Benja min, ej, vsaki den najprej, kak vstanen poglednen, če je kaj novega na pote puškoti, resno mi je zanimivo, vidin, ka se totalno znajdeš v vsen ka je novega.
    Čimveč razburljivega vama z Majo želin…Jana

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *