Brez naslova

Puščava,

praznine polni kraj,

za nekatere pravi pekel,

za druge pravi raj.

Ničesar,

kar oko bi poželelo,

ni videti ne tu ne tam,

v turistov polnem delu ni,

saj se drenjajo,

onesnažujejo,

s svojo golo prisotnostjo te magnificentne kraje vsi,

pridejo poslikajo in grejo,

časa ni in ni,

za užitek in za mirno dušo,

ko kot nekdanji beduin,

zavit v toplo si odejo,

ležeč pod tem nebesnim svodom,

z mislimi in nebom,

ter svojim si gospodom,

Alah, Bog, kdorkoli že,

vsak zase najbolj ve,

a karkoli je že bilo,

naj se sliši vse o tem,

da pozabilo se ne bo,

o puščavi vam povem.

Mir,

tišina,

spokoj,

puščavske lisice,

niti zvoka nočne ptice,

ki bi zmotil ta ustroj,

ta prostrana je milina,

sanj in upa vir.

Tisoč in še sto,

zvezd zre nate iz neba,

ko ob tretji uri,

sam bedeč,

premišljujoč in nič več speč,

sanjam sem odprl duri,

užival zvezde,

hotel k njim,

k srečni zvezdi,

pod katero živim.

Ozvezdja,

konstelacije,

galaksije in meglice,

so sipala darila,

utrinkov polna vreča,

ki, kot ostra šila,

kot leteče hitre ptice,

tiho žela so ovacije,

miru v moji duši.

Ko najtemnejši del noči,

tik preden sonce se zbudi,

se prikradel je kot senca,

v odejo se zavit,

sem pripravil na prvenca,

na jutra prvi,

veličastni svit,

širokih oči in privzdignjenih obrvi,

sprašujoč se,

kako le bo,

pripravljen na vse,

a nikakor na to,

kar dejansko je bilo…

… amen.

One thought on “Brez naslova

  1. indigo on

    O maj, o maj…kaj dela sahara s tabo.
    Si končno odkril pesnika v sebi…ti kompjuter men.
    Mogoče pa je to čudenje samo zaradi zgodnje ure, še osma ni odbila.
    Tudi moja pokrajina…astrološko gledano je puščava…pa sem že večkrat razmišljala…le kaj bi naj bilo na njej takega…da bi fasciniralo ribe.
    Hej…pa še za konec…ne pozabi priti nazaj.

    P.S. Postajaš veliki romantik….indigo

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.