Človek obrača, FSM pa obrne

Devet dni tišine … Devet dni praktično brez novic, pa nekateri že zganjate paniko, ali sva še živa … Že res, da sva na drugem (oz. tretjem) koncu sveta, ki ni ravno znan po najboljših utenzilijah z vidika zahodnjakov, pa to še kljub vsemu ne pomeni, da naju bo kar konec. Navsezadnje sva se pred odhodom sem pripravila na vse eventualitete. Kaj bi pa, če bi šla v Tibet? 😛

In kaj se je torej dogajalo preteklih devet dni?

Izganjala sva hudiče iz telesa, zaradi česar se ne meni ne Maji ni dalo pretirano ukvarjati s pisanjem bloga in mirjenjem iracionalne slovenske panike, ker se cel teden dni nisva javila. Mislim, da si zasluživa toliko zaupanja, da bi v primeru, da bi bile zadeve hudičevo resne, to že sporočila “pristojnim organom”.

Kakorkoli že, zdaj sva kulj, meni je sicer uspelo naknadno staknit Jayavarmanovo maščevanje (googlaj Montezuma’s Revenge, če ti ni jasno), ampak bo že, tako ali drugače. Nekaj dni bova še čilirala, nato si bova pogledala Angkor Wat in kompanijo templjev okoli, zatem pa se bova odpravila nazaj v Bangkok.

In šele tukajle se pojavi dilema. Hudiči, ki sva jih eksorcirala, sicer sami po sebi ob prvem obsedenju niso nevarni, če pa bi se le-to ponovilo, bi se pa zadeve znale zaplesti, zatorej sva se odločila, da je najinega križarjenja po JV Aziji čez 2-3 tedne nepreklicno konec, z načrtovanim skokom v Vietnam in na Filipine vred (Pač nočeva javljati pristojnim organom ničesar slabega :P).

Blah!

No, trenutno še študirava, ali se nama da obrniti iz Bangkoka proti severu in napasti Kitajsko ter njene Terakotne vojščake in Zid, ali pa se za zdaj raje obrneva proti domu ter prihranjen denar usmeriva v kakšne bolj … vsaj delno prihodnostno-investicijske vodé. Vsaj moj trenutni nagib je kar v korist slednjega, saj niti slučajno nimava oblačil, ki bi bile primerne za zimo, ki jo Kitajska vsekakor pozna.

Dileme, dileme, dileme … In vse se je začelo s tem, da so naju nategnili glede otoka …

Oh well, bo že za nekaj dobro! Sicer pa se lahko v 3 tednih še marsikaj zgodi!

 

Zdaj pa da “en mau” opišem še tale Siem Reap, kjer trenutno v Popular Guesthousu na sosednji postelji Maja že smrči kot star mornar (ne, saj ne … ali pač? xD).

Tole mestece je kar zanimivo, čeprav je videti, kot da ima eno samo atrakcijo – restavracije. Toliko različne hrane, kot je je mogoče dobiti tu, težko najdeš na tako mali kvadraturi. Od slabo pečenih hamburgerjev (predstavnika katerih krivim za svoje trenutne prebavne motnje) in pic (ki so presenetljivo epičnega okusa), pa do vietnamske goveje juhe s cmočki, kmerskega žara in mehiških tacosov. Še KFC se bojda nekje skriva. Skratka nebroj raznih kuharnic in pekarnic, ob katerih lačen ostati moreš definitivno ne spljoh.

In ko se nasitiš in odpraviš naprej, prideš do raznoraznih nočnih tržnic. Številne hiške in stojnice, osvetljene z lučkami, in tečni prodajalci, ki se kar pojavijo iz ničesar, svašta masaž (Maja naju je zvlekla na masažo stopal, ki jo izvajajo ribe – tiste male zadevščine, ki ti popapcajo odmrlo kožo), med drugim tudi masažernica, kjer masirajo slepi, skratka kar lušna zadeva za sprehode. Osebno pogrešam samo še kakih 30 °C manj in 20 cm snega, pa bi bil povsem zadovoljen, me pa Maja informira da “NEEEEEEEEEEEE” 😛

To bo sicer še treba poslikati, saj zaenkrat ves čas odlašava s tem, ker se nama pač ne da in ker je še čas. Saj bova kasneje, pa to.

Ahja, kaj se zgodi, če je 90 % turistov podanikov gospe z nemogočo angleščino in frizuro? Ena glavnejših ulic dobi nadimek “Pub Street”.

Zdaj pa se tudi meni več ne da pisati, še enkrat, živa in zdrava sva in ne manjka nama nič, razen morda klime (ker sva škrt :P), tako da kar brez panike, le mirno kri, kot je rekel Švejk.

Pozdrav nazaj v Mamico Kokoško!

One thought on “Človek obrača, FSM pa obrne

  1. Ojla!
    A podvodne avanture sta pa popolnoma opustila? 😀 Tako blizu a vseeno daleč sta norim podvodnim avanturam 😀
    Lp, Matic

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *