FFS 1. del – Noži prepovedani zaradi možnosti umora in dobičkonosnosti za nožarje!

Občasno z ljudmi zapadem v bolj ali manj globoke debate o stanju tega sveta. Običajno začnemo s kako zelo kontroverzno temo, o kateri se rada krešejo mnenja, skoraj vedno pa slej ali prej pade opazka, da jaz bojda zaupam korporacijam in jih branim, da sem suženj kapitala ali kaj podobnega. Vsakokrat znova poskušam razložiti določene koncepte, ki pa ljudem nekako ne grejo v glavo, in ker imam tega počasi dovolj, sem se odločil, da bom enkrat za vselej zbral svoje misli o teh rečeh in jih izlil na ta virtualni papir za vso prihodnost.

Naj začnem kar s preprosto trditvijo: Do korporacij nimam nobenega čustvenega odnosa. Ne zaupam jim. Ne ne-zaupam jim. Ne sovražim jih. Ne ljubim jih. Zame so preprosto dejstva našega sveta, približno tako kot so dejstva našega sveta naravne nesreče in čudesa sveta. Moje amaterska psihološka analiza očitka, da podpiram korporacije in jih zagovarjam, se glasi kratko in jedrnato negativna projekcija.

Obstajajo ljudje, ki aktivno in z vsem svojim bitjem nasprotujejo vsakršnim korporacijam. Obstajajo ljudje, ki aktivno in z vsem svojim bitjem nasprotujejo konceptu denarja. Taki ljudje imajo do korporacij čustven naboj, ki je izredno negativen. Ker se med kresanji mnenj pogosto ne strinjam z njimi, me njihova (pod)zavest po hitrem postopku uvrsti v skupino “njihovi” ter mi pripišejo svoj način razmišljanja na minus prvo potenco – tj. diametralno nasprotno stališče in čustveno pozicijo njihovima. Oni korporacij ne marajo, jim ne zaupajo in jih napadajo, jaz se z njimi ne strinjam, torej očitno imam rad korporacije in jim zaupam.

Taki preprosti zaključki so seveda zgrešeni.

Če si izposodim besede kapitana Joškota Vrabjega: “Ko imaš opravka z nepoštenim človekom, si lahko zmeraj prepričan, da bo ravnal nepošteno. Paziti se moraš poštenih, ker nikoli ne veš, kdaj bodo naredili kaj izredno neumnega.” To pravzaprav precej dobro povzame moje stališče.

Nikoli ne zagovarjam korporacij, marveč kvečjemu njihova področja dela. Ne zagovarjam Bayerja, zagovarjam razvoj cepiv in zdravil. Ne zagovarjam Monsanta, zagovarjam razvoj GSO. Običajno to ponazorim s primerom jedrske energije. Po eni strani je eden glavnih razlogov, da sploh lahko živimo na tej ravni standarda, ki ga imamo, po drugi strani pa jo je moč zlorabiti v obliki bombe. To ne pomeni, da moramo prepovedati jedrsko fiziko oz. se boriti proti njej. To pomeni le, da se moramo boriti proti nemoralni uporabi le-te.

Če bi se naši daljni predniki po tem, ko je nekdo namerno (ali pa tudi ne) prvič nekoga zažgal, odpovedali ognju, bi najbrž homo izumrl že dolgo preden je postal sapiens. Začnimo ločevati med entitetami brez zavesti in entitetami z zavestjo ­­­– korporativno ali posameznikovo. Le tako bomo lahko nasprotniki korporacij in nasprotniki zlorabe znanja našli skupen jezik in končno dosegli moralen napredek na vseh področjih. In če boste nato “pošteni skrajneži” želeli nadaljevati z demonizacijo tehnologij, ki imajo potencial, da ob moralni rabi rešujejo življenja, je to vaša odločitev.

Upam le, da se ne bo izpolnila Joškotova napoved o poštenjakih.

2 thoughts on “FFS 1. del – Noži prepovedani zaradi možnosti umora in dobičkonosnosti za nožarje!

  1. Lepo napisano. Moram povedat še svoje skromno mnenje.
    Narobe pri korporacijah je to, da se moč izkorišča sebično. Kar pač korporacije s svojimi dejanji kažejo, tudi če to ni popolnoma res. Posledično ljudje z njimi povežejo pohlep, okoriščanje, monopol itd. Taka dejanja očitno pridejo v ospredje in jih ne moreš spregledat, ker bolijo bolj, ko morebitna dobra dejanja in njihove pozitivne posledice. Moje mnenje je,da prepričanje nikoli ne bo drugačno, dokler bojo na svetu take ogromne razlike med življenjskimi standardi ljudi (lakota, recesija, vojne…) – vse se vrti okoli denarja in grešnega kozla ljudje nujno potrebujejo. In koga je najlažje okrivit? Trdno so prepričani, da jim nekaj hoče slabo. Tudi sama poznam ogromno takih (mogoče celo spadam mednje, samo nisem glasna, ker še vedno ne vem kaj je res). In jih še s tako lepimi besedami ne boš prepričal v nasprotno… Prepričali bi se mogoče lahko samo, če bi korporacije same dokazale nasprotno; da ni vse tako črno/belo…

  2. No, ampak za razliko od naravnih nesreč, so korporacije izumljene in narejene s strani človeka. Je naša odločitev ali jih imamo ali jih nimamo in v kakšni točno obliki s kakšnimi točno močmi (lahko volijo ali ne?). In tako kot vsak izum se lahko sčasoma izkažejo kot slabšega od alternativ, oziroma vsaj ena oblika se lahko izkaže kot slabša od drugih. Zakaj bi korporacije smele s široko družino hčerinskih podjetij, ki jim nihče ne more slediti preko meja držav, utajevati davke? Zakaj bi korporacije lahko sploh sodelovale na kakšenkoli način v volitvah? Torej razmislek o problemih korporacij lahko odpira nove ideje, kako bi se lahko ljudje organizirali, da bi bili sposobni realizirati cilje, ki jih kot posamezniki ne morejo. Skratka, korporacije ne smemo jemati kot nekaj danega, ampak nekaj, kar še razvijamo. In diskusije okoli njih odpirajo vprašanja v katero smer jih želimo razviti. Ali jih želimo razviti v smer, da so močnejše od držav in da jih države ne morejo niti legalno niti praktično nadzirati in omejevati, ali jih želimo razvijati mogoče v smer, da njihovo delovanje mora biti vzdržno tudi na dolgi rok in da planet mora obstati tudi na dolgi rok? Tako da ja, tako kot atomska bomba. In kritike korporacij letijo ponavadi predvsem na to, da je že veliko “atomskih bomb” padlo, mi pa še nimamo mednarodnega delovanja k zmanjševanju izgradnje novih “atomskih bomb”, ampak celo obratno, razprodajamo javno, da lahko služijo za še hitrejšo rast in nastajanje le-teh.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *