Kauntdaun teče, nič ne reče …

No, danes sva z Majo na lastni koži izkusila prve priprave na Kambodžo … in to dobesedno. Pravzaprav bi bilo natančneje reči, da sva izkusila te priprave pravzaprav preko kože oz. skoznjo, saj sta injekciji z tifoidnimi in hepatitoidnimi nebodijihtrebaji 50 % danes špikanih oseb predvsem med vnašanjem v sistem, delno pa tudi posledično, povzročili kar nekaj neljubih občutkov.

Moja malenkost pa je bila happy, da je zaradi prednekajletnega egiptovskega izleta dobila le še 3. rundo hepatitičnega koktejla, kar pomeni, da sem brez vsakršnega nadaljnjega cepljenja za naslednje 2-3 mandate dokaj varen pred raznimi zadevami, ki gredo rade na jetra. Maja pa se bo morala izpostaviti še eni seriji luknjanja pred in eni po Kambodži – držite ji pesti.

Sicer pa predvsem upamo, da bo kamboška ambasada v Londonu požegnala najine potne liste z biznis-vizo in da se nama ne bo treba na tajsko-kamboški meji z lokalnimi cariniki cenkati okoli “prave” cene za vizo, ki je sicer uradno predpisana in povsod objavljena, ampak bojda se cariniki na vzhodnoazijskem divjem zahodu s takimi detajl pač ne obremenjujejo.

Kakorkoli že, odfrčala bova čez 35 dni in 25 minut in sva že navita, čeprav se “nekdo” gre že prej navajat na življenje na otoku … le vreme bo najbrž malček drugačno.

Leave a Reply

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.