Mladi bomo stari politiki nagnali svetega strahu v kosti!

V meni ne boste našli klasičnega politika. Prav tako v meni ne boste našli revolucionarja. To preprosto nisem in tudi nikoli ne bom.

Moj cilj ni revolucija. Revolucije pomenijo kri in trpljenje. In, predvsem, revolucije nimajo nobenega zagotovila za uspeh.

V meni boste našli mladega moškega, ki je sit nemoči.

V meni boste našli mladega moškega, ki z vsem srcem verjame, da pot do sprememb ne vodi skozi podjarmljenje ljudi marveč skozi sodelovanje z njimi.

V meni boste našli mladega moškega, ki ga ni strah se izpostaviti za visoke cilje.

Ko sem se odločil, da se bom podal na to pot, sem se pripravil na razmeroma negativne reakcije. Bilo jih je zanemarljivo malo. Namesto njih pa sem, na moje veliko začudenje, naletel na izredno veliko spodbudnih besed. Na socialnih omrežjih in preko e-pošte so se mi oglasili prijatelji in znanci, s katerimi se nismo slišali tudi že desetletje, in mi izrazili podporo. Pisal mi je učitelj iz osnovne šole in mi v enem stavku preprosto povedal, da bo volil zame. Pisali so mi ljudje, ki me mogoče poznajo na videz, ali pa niti tako ne, in mi namenili spodbudne besede.

Ko sem se odločil, da se bom podal na to pot, sem bil resigniran, da je optimizem glede prihodnosti v Sloveniji na najnižji točki v njeni zgodovini. Vsi, ki ste se mi tako ali drugače oglasili, ste mi, na moje veliko navdušenje, pokazali, da sem se motil. V Sloveniji še zmeraj živijo ljudje, ki so prepričani, da se stvari lahko obrnejo na bolje, če se bomo le mladi zganili in za to nekaj naredili.

Od navdušenja starejšega para, ki se je najverjetneje sam boril za boljši jutri po drugi svetovni vojni, pa do navdušenja srednješolcev in študentov nad tem, da imamo mladi 21. stoletja končno dovolj in da se spuščamo v boj za svojo prihodnost tudi mi, to navdušenje je duša vsega, kar želim doseči.

Dovolj imam tega, da o mojem življenju v svetu, ki vse bolj temelji na sodobni tehnologiji, odločajo ljudje, ki bi najverjetneje imeli težave namestiti aplikacijo na pametni telefon.

Dovolj imam tega, da se me daje v nič, ker pač nisem dovolj star, da bi bil prisegel večno zvestobo Titu.

Dovolj imam tega, da se vse generacije rojene po letu 1980 v sodobnem svetu odpisuje kot apatične in nezainteresirane za lastno prihodnost.

Največji paradoks sodobne kulture je, da se z izgovorom o pomanjkanju izkušenj mlade poskuša odriniti na obrobje. Stari mladim blagovolijo dovoliti, da se igramo kvečjemu študentsko »politiko«, medtem ko sami sprejemajo odločitve, katerih dolgoročnih posledic sami niti ne bodo doživeli.

Nič več. Dobri starši, učitelji in mentorji se zavedajo, da njihova naloga ni, da o življenjih svojih otrok in varovancev odločajo do svoje smrti. Njihova naloga je, da nas po svojih najboljših močeh pripravijo za samostojno življenje in za to, da lahko prevzamemo krmilo mi, mladi. Vem, da sta taki moja mama in babica, ki sta me vzgojili. Večina mojih učiteljev in profesorjev je bila taka. In zdaj, ko se na cesti pogovarjam s starejšimi ljudmi, vidim, da je takih še veliko.

Starši, stari starši, učitelji in mentorji, vsi so najbolj ponosni takrat, ko vidijo, da se je naslednja generacija uspešno postavila na noge in da se je pripravljena spoprijeti s svetom.

Nastop na teh volitvah je prvi korak.

Eden ciljev je biti izvoljen in stopiti ob bok 26-letni Piratki Ameliji, ki v Evropskem parlamentu že temeljito križa račune stari eliti. Še veliko pomembnejši cilj pa je pokazati slovenskim mladim, da zares »na nas svet stoji«.

V Sloveniji je po podatkih Statističnega urada 480.000 mladih med 18. in 35. letom. To je število ljudi z močjo, ob katerem bi se stari politiki morale krepko tresti hlače. Pa se jim ne. In zakaj? Ker je teh 480.000 mladih do zdaj bilo zgolj speč lev, ki se je kvečjemu občasno pretegnil.

A pride čas, ko se tudi speči levi morajo prebuditi.

Zdaj imamo možnost, da mladi pokažemo, da imamo dovolj tega, da nas nihče ne jemlje resno. A zato se najprej moramo začeti jemati resno sami.

480.000 nas je. Morda ne moremo premikati gora, vsekakor pa lahko že z zgolj tretjino, kaj šele celoto tega števila praktično sami odločamo o tem, kdo bo imel moč odločanja o naši prihodnosti.

Pirati z mano na čelu bomo predstraža. Bomo v konici napada na ustaljeno žalost od sistema in nase bomo pritegnili ogenj. Vse, kar morate storiti ostali, je, da se zberete za nami.

Skupaj bomo stari politiki nagnali svetega strahu v kosti!

Ste z nami?

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *