Neoliberalni komunist

Ko imam končno nekaj časa zase, se lahko posvetim refleksiji o teh zadnjih štirih tednih, ki so bili prebiti v znamenju zbiranja podpisov za nastop Piratov na volitvah.

Mislim, da lahko mirne duše rečem, da smo s kolegi, s katerimi nagovarjamo ljudi, naj dajo priložnost mladim, do zdaj res naleteli že na celoten razpon reakcij.

Mlade punce, ki se v slogu stereotipnih ameriških srednješolk namrdnejo, ti porinejo roko v obraz (Talk to the hand!) in gredo naprej, ter mlade punce, ki so navdušene nad tem, da tudi mladi nekaj želimo narediti, ki prisluhnejo naši zgodbi, se na spletu informirajo in naslednji dan vrnejo podpisat.

Mladi fantje, ki so, običajno v tropu, »čist’ preveč kul«, da bi se ukvarjali s takimi zadevami, in mladi fantje, ki nam posvetijo svojo pozornost in slej ko prej tudi podpis.

Moški in ženske srednjih let, ki se ob omembi našega imena nasmejijo in hitijo naprej, ter moški in ženske srednjih let, ki se ustavijo, nam prisluhnejo in nas podprejo.

Starejši moški in ženske, ki se ob našem imenu in/ali omembi mladih na vodilnih položajih namrdnejo – najbolj zanimivo reakcijo je vsekakor imela najbrž okoli 70 let stara gospa, ki se je ob omembi našega imena zadrla: »Pejte v rit!« in odvihrala naprej –, in starejši moški in ženske, ki nas najprej ignorirajo, ko pa zaslišijo besedo »mladi«, se bliskovito obrnejo, navdušeno prihitijo nazaj in nam podpišejo obrazec.

Pravzaprav je zanimivo razmišljati o razlogih ljudi različnih skupin, da nas podprejo (ali ne podprejo). Pri mlajših gre običajno za dihotomijo med aktivnim udejstvovanjem v družbi in apatičnostjo. Pri tistih srednjih let običajno dobim občutek, da gre za dvoboj med resnično alternativnostjo in skeptičnostjo glede možnosti, da se kaj spremeni. Pri starejših pa se mi zdi prevalentna predvsem razlika med mentaliteto: »Na mladih svet stoji!« in rahlo vzvišenim odnosom do mladih.

Bodi, kakor je, na tej točki več nikomur ničesar ne zamerim. Razumem reakcije mladih in razumem reakcije starih. Prepričan sem, da tudi tisti, ki se – kot se včasih zdi – aktivno potrudijo odreagirati nesramno, dejansko nimajo ničesar proti meni/nam osebno. Pač nismo golaž po njihovem okusu. Taka je narava demokracije.

Po neuradnih informacijah je naš nastop na volitvah, z izjemo posega »višje sile«, praktično zagotovljen. To pomeni, da so se vse dolge ure zbiranja podpisov izplačale. Ne glede na to, kako se bodo iztekle volitve, smo se vsekakor veliko naučili. Prebili smo zid negotovosti in zdaj zlahka pristopimo k neznancem ter jim predstavimo svoja stališča. Le-ta smo se tudi naučili strniti v nekaj kratkih povedi.

In, kar je morda najpomembneje, videli smo, kako delujemo kot ekipa. Zdaj vemo, da znamo potegniti skupaj, tudi če se morebiti ne strinjamo v vseh točkah. Ko gre za višje dobro – piratske cilje – se bomo skupaj zoperstavili izzivom.

Zdaj se pripravljamo na naslednji korak – izvedbo kampanje. Glede tega smo vsekakor neizkušeni. Nimamo veliko ljudi, ki bi temu lahko posvetili ves svoj čas naslednji mesec dni. Brez stričkov z debelimi denarnicami se je te zadeve pač težko iti, ampak to smo vedeli že prej. Tako kot smo bili najbrž edina skupina, ki je podpise zbrala, ne da bi pri tem plačala en sam cent za »prostovoljce«, bomo najbrž tudi edina skupina, ki bo za kampanjo porabila najverjetneje manj denarja, kot drugi zgolj za omenjene prostovoljce.

In pri tem se obračam na vse vas, ki berete te besede. Če bi nam morda želeli donirati kako uro ali pet svojega časa, ne glede na to, kaj znate, vas vabim, da se nam javite. Prostovoljce zmeraj potrebujemo, če pa se nam morda želite pridružiti kot člani, pa še toliko bolje! Za vsakogar bomo našli kako opravilo, ki ga bo rad opravljal, bodisi za računalnikom bodisi na cesti. Ni ga znanja, ki bi bilo na tej točki za nas neuporabno!

In tako se za zdaj poslavljam. S koncem zbiranja podpisov (v četrtek) bodo tudi blogi postali pogostejši, do takrat pa lep sobotni večer in dober tek jutri!

Tisti, ki morda še niste oddali obrazca podpore, pa se le oglasite v torek ali sredo na UE in nas podprite. Morda bo ravno vaš podpis tisti, ki bo preprečil morebitno “višjo silo”!

P.S. In naslov tega bloga? To sta dve oznaki, ki sem ju bil deležen tekom zbiranja podpisov. Lekcija? Isto mnenje glede ravnanja z državnim premoženjem te lahko, odvisno od sogovornika, postavi na popolnoma nasprotne si pole. Selektivno poslušanje par excellence.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *