Prékmurščina

Šterékolé Prékmurec, ka je dakolé biu na slovenské strané Mure, zna, ka ma tan dvej opcijé, čé ščé, ka ga što razmé. Lejko gučij ešče dale “po domače” in se mantra z razlaganjon, ka ščé, lejko pa zamenja na slovenščino in té je fse vrédé. Prékmurščino cejla država tretejra, kak ka je v najboukšon priméré samo “načéšnje narečje”, v najslabšon pa direkt čüjdno muvenje.

No, da san 2011-oga pijso diplomsko, san se vrgo na Nouvé zakon, pa ga malo zanalizejro. Štokolé se bar malo poglobij f kaj takšoga, zna, ka je že zavolo svoje zgodovine prékmurščina nej nité blüzék tomé, ka bé bijla samo dialekt slovenščine. Alé že tüj Prékmurcé samé nejsmo več dober zgled. Délo san anketo, f šteré san Prékmurce pijto, kak razmijo 123 različnéj rejčé iz Nouvoga zakona. Najboukšé rezultat je biu 42,28 % pravilnéj odgovorof, povprečje pa bougéj 12,77 %.

V zaključké diplomske san zapijso:

Potrudimo se, da bo ob 250. obletnici prve izdaje Küzmičevega prevoda prekmurščina zopet jezik in ne le narečje.

250. obletnica od prve izdaje, leta 1771, de leta 2021.

No, mijslén, ka de pomalé čas, ka se kcuj zememo.

In kcuj zété se je trbej z dvej koncof.

Prékmursko gezikoslovje

Nabraté je trbej zadosta lidij, ka jih tou zanimle, ka bé bilij pripravlené vložiti f tou čas in sestaviti bar najbole osnovno slovnico modernoga prékmurskoga gezika.

Nede lejko, nité hitro, saj pa znamo, ka ma še prékmurščina küp svojij narečij, alé glij f ton je lepota. Zememo deskriptivné pristop in ne predpišavlemo, ka je samo npr. sobočka prékmurščina vredé. Fsén nan je tou prvé gezik in fsi se vrédé razmémo, pa čé što na šalato vligéj jecé alé pa gecé, čé dödöle gej z ražuško ali pa z rašiško. Nema véze, čé što ščé pijsatépijsate ali pijsati.

Priliko mamo, ka sé napravémo svojo moderno prékmurščino, takšo, kak jo samé ščémo.

 

Prékmurska zakonodaja

Isto važno, kak zgoraj, pa je, ka za prékmurščino zriktamo zakone.

Svet Evrope ma Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih, ka zagotavla varstvo malij gezikof pred smrtjof. Slovenija je tou listino ratificejrala.

  • Čé sta na toj listiné lejko taljanské pa vougrské gezik, ka mata tak ali ovak milijoune pa milijoune lidij po svejté, ka jüva gučijo, te na tou listino more prijté tüj prékmurščina, ka je dejansko mala pa skouz bole “zrejdčena”.
  • Čé lejko Irci s pomočjouf EU zbidijo gelščino, ka je bijla že tak zgüblena, ka je nanč Irci več nejso razmilé, te lejko tüj mij prékmurščino.
  • In, končno, čé se lejko skoro sakšé Slovenec s Hrvati zgučavle po hrvašké brez problema, čiglij se je nigda neje fčiu, z namé se pa nemre v našé “slovenščiné”, te očitno nejsmo tak blüzék slovenščiné, kak ji je hrvaščina, ka je prej svoj gezik – tak pravijo bar.

Skratka, skrajné čas, ka damo prékmurščino pa ta, kama soudé – na status punokrvnoga gezika, ka ga že itak nücamo seposéde, od šoule pa občine do baute pa bolnice.

In kak tou naprafté?

Zakon o referendumu in ljudski iniciativi f 58. člejné specificejra, ka lejko 5000 volifcof podpijše za predlog zakona, ka se ga té vložé f Parlament.


Nejsan pravnik – če si tij, alé pa poznaš kakšoga, ka bé pomago pri ton, javé mé – alé kelko vijden, je trbej samo v Parlament poslaté predlog Zakona o spremembi zakona o ratifikaciji Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih (primer za hu in ita), tak ka de specificejrana poulek tüj prékmurščina.

Spijsaté predlog zakona – tou mo žé napravo magaré san, čé mé nikšé pravnik ne pomore. Konc koncof so navodila v Poslovniki Državnoga zbora. Ali 5000-krat pa se nemren san podpijsaté. Nité nemren san sestavité slovnice. Nité nemren san izvesté zadosta pritiska na politike, ka se malo zgenejo, da de tou dejansko f Parlamenté, in predlog pelajo dale.

Tü pa nücan pomouč.

Tak ka, zaj je pa na tebé, ka tou štéš. Čé sé za, pa bé pomago, pijši na benjamin@ferreira.si z zadejvo “prekmurščina” in kak bé pomago, ali pa magare samo ka bé, čé ne vejš kak.

Da se naberé zadosta lidij, mo organizejro en sestanek, ka se zgučimo kak dalé.

Pa ka vijdimo, kelko je prékmurskoga f Prekmurcaj še gnesden 😉