Profit od več učbenikov > otroško zdravje

Novembra 2010 sem na portalu Predlagam Vladi objavil na koncu citiran predlog, v katerem predlagam, da bi šolske materiale morali učencem ponuditi v digitalni obliki, saj bi otroke to krepko razbremenilo večkilogramske torbe in znatno znižalo vsakoletne s šolo povezane stroške, kar bi izredno pomagalo socialno ogroženim družinam.

V odgovor sem od Ministrstva za šolstvo in šport dobil kup puhlic, od katerih pa zmagata naslednja dva kardinalna primera non-sequiturjev (logična zmota, ko zaključek ne sledi iz premis, zaradi katere je argument neveljaven).

Šole in učitelji se namreč samostojno odločajo o uporabi gradiv /…/. Zato ni možno sprejemati zakonodaje, v kateri je predpisano vse v e-obliki.”

“Tudi ni smiselno sprejemati zakonodaje, ki bo prilagojena uporabi določenih produktov na trgu (npr. e-bralniki), saj nenehni razvoj prinaša nove tehnologije.

Starši, zadevo lahko preprosto rešite. Vse, kar morate narediti, je, da pritisnete na svojo omiljeno stranko, da se zavzame za spremembo zakona, ki ureja učne materiale v šolah, tako da bo po vsej državi moral biti v uporabi isto gradivo za isto snov. V tem primeru lahko država brez težav odkupi avtorske pravice in zadevo digitalizirano ponudi vsem, vaš otrok pa bo lahko povsem odrešen torbe, ampak bo nosil v šolo le še tablico. Boljše za otroški hrbet? Vsekakor.

Ampak za to boste morali narediti kaj več, kot zgolj deliti in lajkati tale blog.

Če vam je res mar za svoje otroke, a ne veste, komu bi za rešitev te zadeve “zatežili”, se s sporočilom ogorčenja in podpore za tovrsten predlog spremembe zakonodaje obrnite na slovensko IT-zavedno stranko, Pirate, ki bo v kratkem izpopolnjevala svoj program. Prepričan sem, da ne boste naleteli na gluha ušesa.

Predlog o digitalizaciji in prosti dostopnosti učnega gradiva za osnovne in srednje šole

Ob upoštevanju dejstev:

  • da starši za učno gradivo svojih otrok vsako leto porabijo več sto evrov;
  • da je tiskanje učbenikov, delovnih zvezkov in raznoraznih delovnih listov okolju zelo neprijazno; in
  • da obstajajo e-bralniki, ki so cenovno že zelo dostopni;

predlagam, da se začne sestavljati dopolnilo k obstoječi zakonodaji, ki bi predvidelo obvezno digitalizacijo vsega za pouk v osnovnih in srednjih šolah obveznega materiala.

Obrazložitev:

Starši morajo vsako leto znova kupovati nove učbenike in delovne zvezke ter ponekod, morda celo povsod, plačevati šolam za gradiva, ki jih učitelji razmnožijo in razdelijo učencem. Vsi ti stroški lahko že v enem samem letu dosežejo in presežejo 100 €, da o skupnem znesku vseh 8 let osnovnega in morebitnega nadaljnjega srednjega oziroma poklicnega izobraževanja ne govorim.

Poleg omenjenih visokih skupnih stroškov je predvsem fotokopiranje raznih delovnih listov okolju zelo neprijazno, saj so ti za enkratno uporabo.

Moramo vedeti, da so dandanes elektronski bralniki besedil cenovno že zelo dostopni. Obstajajo modeli, ki stanejo okoli 150 €, pri čemer ne ponujajo le branja, ampak podpirajo tudi možnost vpisovanja podatkov in dostop do interneta.

Zato predlagam, da se sprejme zakon, ki bi predpisoval, da se mora vsakršno gradivo, ki se uporablja pri pouku, torej učbeniki, delovni zvezki, delovni listi in morebitno drugovrstno pisno gradivo, učencem ponuditi tudi brezplačno v digitalni obliki, ki v pedagoškem procesu ne sme biti na noben način diskriminirana v primerjavi s klasičnim, tiskanim gradivom. Avtorske pravice za  gradiva lahko odkupi država, sama digitalizacija gradiv in omogočanje dostopa do njih preko interneta pa je v primerjavi s tiskanjem in prodajo oziroma fotokopiranjem trivialna zadeva.

Šole bi bile v tem primeru prisiljene vzpostaviti brezžično omrežje, kar je dandanes prav tako popolnoma nezahtevno in tudi razmeroma poceni. Učenci bi tako do učnih vsebin dostopali preko svojih e-bralnikov. Branje učbenikov ne bi predstavljalo nobenih težav, reševanje nalog iz delovnih zvezkov oziroma delovnih listov pa bi potekalo preko preprostega vmesnika na spletni strani, kamor bi vnašali odgovore na vprašanja, morda celo preko interaktivne različice delovnih zvezkov.

Šolski skladi za rabljene učbenike bi tako namesto rabljenih učbenikov posojali (tudi) rabljene e-bralnike in s tem omogočili tovrstno udeležbo pri pouku tudi socialno ogroženim družinam.

S takim sistemom bi rešili več perečih problemov:

  • otrokom več ne bi trebalo v šolo nositi več kilogramov knjig, ampak le nekaj sto gramov težko napravico in navadne zvezke;
  • starši bi prihranili več sto evrov, kar bi zlasti olajšalo življenje socialno ogroženim družinam;
  • tako bi tudi otrokom iz socialno ogroženih družin, ki si ne morejo privoščiti računalnika in/ali interneta omogočili dostop do slednjega in do vseh izobraževalnih bonusov, ki jih prinaša; in
  • rešili bi marsikatero drevo.

Bralce predlagam.vladi.si prosim za konstruktivno kritiko. Predlog bom z veseljem dopolnil oziroma popravil, v kolikor boste predloge sprememb sprejemljivo utemeljili.

Lep pozdrav,

B.

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *