Volilni sistem, ki ne ustavlja napredka

Čisto preveč ljudi je prepričanih, da so volitve in referendumi sami sebi namen. Sicer se s tem nikakor ne strinjam, razumem pa, zakaj imajo tak občutek. Trenutni sistem volitev na nek način dejansko je nedemokratičen. Pa ne zato, ker sta glavna igralca Janša in kdorkoli je že njegov glavni nasprotnik v posameznem medvolilnem obdobju, ampak ker je ves volilni sistem narejen na način, ki zagotavlja, da prvih nekaj generacij, ki živi v obdobju tik za tektonskimi družbenimi, gospodarskimi in podobnimi gigantskimi premiki, mora živeti po zastarelih pravilih, saj so volitve popolnoma “v žepu” (dobesedno in v prenesenem pomenu) starih ljudi, katerih ogromno hrepeni po “dobrih starih časih” in poskušajo storiti vse, da bi se tja vrnili.

Zatorej bi sam predlagal rahlo spremembo volilnega sistema. Pravzaprav je čisto mičkena. Namesto sistema, v katerem ima en volilec en glas, bi glasove obtežil glede na to, koliko časa bo ta volilec moral živeti s posledicami izvoljenih odločitev.

V praksi bi to pomenilo naslednje:

  • Privzamemo npr. razpon 16-80 let – ja, volilno pravico bi znižal na 16, ampak to je tema za drug blog –, ki vpliva na obtežitev.
  • Na vsako glasovnico se zapiše leto zgolj letnica rojstva volivca.
  • Ob vsaka glasovnica je vredna 80 minus starost volivca na dan 1. 1. tekočega leta (izračun šteje, da ima vsak volivec rojstni dan prav tako 1. januarja). Če je tako izračunano število glasov nižje od 1, se upošteva 1.
  • Zgornja meja je enaka dekadi pričakovane življenjske dobe povprečnega moškega zaokroženo navzgor (tj. 7X => 80).

Primer:

  • Moja malenkost je rojena leta 1986. Na volitvah leta 2018 bi tako moja glasovnica imela težo 80 – 32 = 48 glasov.
  • Moja mama je rojena leta 1961. Njen izračun bi bil 80 – 55 = 25 glasov.
  • Novopečen, 16-letni volilec Janko Primerov bi pa oddal lepih 64 glasov.
  • Veteran, Jankotov pradedek, Joško Primerov, pa bi pri svojih 99 letih oddal 1 glas.

 

In zakaj tako?

Ker bo Janko moral s posledicami svojih odločitev živeti bistveno dlje kot njegov pradedek.

To bi bil sistem, ki bi mu bilo nemogoče očitati nedemokratičnost. Na nek način bi še zmeraj bili priviligirani trenutni starejši, saj so njihovi (naši?) glasovi bili vredni več dalj časa od trenutnih 18-letnikov, bi pa bil to prvi korak do sistema, v katerem se upošteva tudi tistega, ki mora s posledicami živeti.

Poleg tega bi imeli tako starši zgolj dve opciji – svoje otroke lahko vzgojijo v sposobne, razumne, dobre ljudi, ki bodo z veseljem poskrbeli za njih na stara leta, ali pa tvegajo, da bodo prav ti otroci rekli, naj se gredo solit, in mirno izglasovali zmanjšanje – ukinitev penzij in drugih “priboljškov” življenja na stara leta. Tudi debata o kaznovanju otrok bi tako postala bistveno bolj zanimiva, ampak to je spet druga debata.

Kaj pravite, mladina, Bi se potrudili, da predlog take ustavne spremembe pride v debato v parlament in na referendum? In vi, starejši, bi upali podpreti tako temeljno spremembo razmerja moči v družbi? Zaupate, da ste svoje potomce dobro vzgojili, ali se boste raje oklepali moči na račun svojih lastnih otrok?

 

4 thoughts on “Volilni sistem, ki ne ustavlja napredka

  1. Domen Vrankar on

    S tem se delno strinjam. Le delno, ker ne uposteva dovolj vodljivost otrok in izkusen starejsih. Moje razmisljanje je vedno slo v smer piramide.

    Recimo, da si pri 40 letih (lahko je ta stevilka tudi 35 – 40 je bila izbrana na priblizno) ravno na meji med tem, da imas interes za dobrobitje svojih otrok, svoje kariere in svoje pokojnine. Pred to tocko se ljudi hendikepira navzdol do 16 let (ta sprememba s tvoje strani se mi zdi OK) in navzgor do 80 let s postopnim upadanjem volilnega vpliva.

    Ta formula ne uposteva le zivljenja s posledicami ampak tudi sebicnost ljudi in (ne)izkusnje. S tem malo zgladis nesmisle demokracije, kjer lahko nekdo brez izkusenj iz podrocja glasuje in pa dovzetnost do manipulacije in upornistva.

    V primeru, da hoces v vse to dodati tudi ljudi nad 80 letom, da imajo vseeno obcutek vpliva in ne izgubijo volilno pravico, pa bi pricakoval, da lahko za 1 glas volijo ze tudi otroci od drugega razreda osnovne sole pa do vkljucno 15 starosti, da se na glasovanje navadijo in so vpleteni v sistem ze od samega zacetka, vendar z relativno majhnim vplivom in posledicno manjso moznostjo povzrocanja skode (ali koristi). To za otroke lahko postane del sole in s tem “prisili” tudi starse, da gredo na volisce.

    To v kombinaciji z glasovanjem, ker moras razvrstiti vse kandidate po vrstnem redu zazeljenosti (in se ne uposteva listkov, kjer niso vsi kandidati oznaceni) pocasi pride do necesa, na cemer bi se lahko gradilo naprej.

  2. Z napisanim se ne strinjam ni malo, ker vnaprej predpostavlja, da se starejši popolnoma požvižgajo na prihodnost svojih vnukov. Če bi že obveljal tak sistem bi morala številka 80 biti mnogo večja vsaj 150, ker v nasprotnem primeru popolnoma razvrednoti glasove starejših. Tudi anonimnost je lahko ogrožena v manjših volilnih enotah.

    Moj predlog se glasi takole.
    Poleg glasu ZA bi morali uvesti tudi glas PROTI, ki izniči en glas ZA. Prag 50% pa se ustrezno zmanjša ali odpravi.
    Npr. ameriške volitve Nekateri podpirajo Trumpa drugi Hillary. Veliko volivcev na obeh straneh sovraži svojega kandidata, ampak ga vseeno podpira samo zato, da nebi zmagal drug kandidat, ki ga sovražijo še bolj. Z glasom PROTI bi tako lahko Trumpovi »podporniki«, ki ga v resnici ne marajo, brez slabe vesti glasovali PROTI Hillary in obratno. Veliko glasov bi se izničilo zmagal bi pa nek dolgočasen, preudaren, kandirat/ka, ki združuje ljudi. Točno takšen kot ga tako odgovorna funkcija zahteva. Tudi predvolilne razprave bi se morale dvigniti na mnogo višjo raven. Trenutno lahko oba kandidata mirno žalita nasprotne volivce vse kar lahko naredijo je nič, ampak če imajo na razpolago glas PROTI sta oba gotofa. Enako velja tudi za Slovenijo (Jankovič – Janša itd…)

    • Benjamin on

      Tekom življenja ima popolnoma vsak volilni upravičenec isto volilno težo, zato argument, da se “razvrednoti glasove starejših” ne vzdrži vode. Oni so svojo možnost vplivati na kakovost svojih starih let že imeli z dobro pripravo terena v mladosti in z vzgojo naslednje generacije. Če pa mladim ne zaupajo, se pa velja vprašati, zakaj ne.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *